'Nisem imel pojma, kako lepo se je zbuditi in bos stopiti na travo'

"Rodil sem se v mestu in tam preživel vse svoje življenje; vedno sem bil mestni fant. V zadnjih letih sem spoznal, da je podeželje pravzaprav naše naravno okolje in da smo bili v mesta v bistvu izgnani, da bi nas lahko imeli vse na enem mestu," je svojo objavo na družbenih omrežjih začel Branko Đurić Đuro.

Priljubljeni režiser je s tem poskrbel, da je v ljudeh vzbudil zanimanje za svoje razmišljanje o življenju, ki ga je podrobneje opisal v nadaljevanju objave. "Nimamo več stika z zemljo, ki so nam jo odvzeli – zemljo, katere (večinoma tuji) lastniki uporabljajo pesticide in umetna gnojila za pridelavo gensko spremenjene hrane, ki nam jo nato prodajajo v (prav tako tujih) supermarketih," je zapisal in dodal: "Nekoč nisem imel pojma, kako lepo se je zjutraj zbuditi in stopiti bos na rosnato travo pred hišo, kako čudovito je iti po hrano na vrt namesto v supermarket ali kako veliko bolje se je sprehajati po gozdu kot pa skozi mestno gnečo."

V nadaljevanju objave, ki jo je pospremil video pogled na posestvo s ptičje perspektive, ki se približuje in pokaže igralca, ležečega na travi, je kritiziral koncept t. i. 15-minutnega mesta. "Zdaj mi je postal jasen cilj velikih svetovnih korporacij: stlačiti čim več ljudi na čim manjši prostor in – pod krinko varnosti – ohraniti popoln nadzor nad nami," je zapisal.

Režiser je namreč prepričan, da je cilj svetovnih korporacij prepovedati pridelavo lastne hrane, postopno odpraviti avtohtona semena, zagotoviti semena GSO, ki dajo pridelek le enkrat, ter prekiniti povezavo z naravo. "Zabavali (in poneumljali) nas bodo z digitalnimi igrami, nam zagotovili nadzorovano obliko izobraževanja (s pomočjo umetne inteligence) ter uvedli socialno distanciranje, digitalno valuto, sledenje ogljičnemu odtisu, sistem socialnega točkovanja in avtomobile, ki nas nadzorujejo (in kaznujejo za prekrške) ..." je še dodal v objavi.

Igralec je brez dlake na jeziku tako opozoril, da je pravica do lastne zemlje in neodvisnega bivanja v naravi edina garancija za ohranitev človeškega dostojanstva pred hitro prodirajočo digitalizacijo vseh sfer življenja, za zaključek pa je malce provokativno zapisal: "Na koncu bodo vse, o čemer tukaj govorim, označili za teorijo zarote!"